Koristno in zanimivo


Datoteke

Klinična raziskava o izvlečku listov rastline shiso (perilla) Klinična raziskava o izvlečku semen rastline shiso (perilla) Klinična raziskava o učinku prebiotikov Vse o čudežni rastlini inca inchi (plukentia volubilis)
Buds priročnik za nego ekcema (atopijski dermatitis) Predstavitev linije Buds soothing za nego občutljive kože Brošura za organsko kozmetiko Buds cherished organics Brošura za organsko kozmetiko za občutljivo kožo Buds soothing organics

 

Kako strupeno kremo za sončenje uporabljate?

Zadnjih 50 let je število umetnih snovi za proizvodnjo krem za sončenje stalno naraščalo, ne da bi se kdorkoli sploh vprašal ali preveril, ali so te sestavine primerne za človeka, ali sploh poznamo vplive na človeški organizem, kako se nalagajo v naših telesih in kakšni so njihovi toksični učinki na daljši rok. Glede na to, da so kreme za sončenje prosto dostopne preko polic v supermarketih in drogerijah si kupci prepogosto in preveč enostavno stvari razložimo, da so potemtakem tudi varne za uporabo. Napaka. Zelo redke sestavine so preverjene in testirane preden jih začnejo uporabljati za proizvodnjo krem za sončenje in v tej obliki postavijo na prodajne police. Veliko teh snovi se dejansko uporablja že desetletja brez kakršnihkoli raziskav o njihovi morebitni strupenosti. Verjetno pa se že vsi malo bolj osveščeni uporabniki zavedamo, da je večina običajnih krem za sončenje strupenih. Edino vprašanje, ki še obstaja je; na kakšen način so strupene, kako vplivajo na naše zdravje.

Že nekaj časa stoji vprašanje ali kreme za sončenje (s kremami za sončenje imamo v mislih običajne kreme za sončenje, ki niso naravnega izvora in jih lahko kupimo že od par evrov za četrt litra) res zavirajo nastanek kožnega raka (zaradi blokade UV žarkov). Obstaja kar nekaj epidemioloških raziskav, ki kažejo na višje tveganje za kožnega raka pri uporabnikih navadnih krem za sončenje (nazoren primer je Avstralija). Namesto, da bi kreme za sončenje zares ščitile kožo, dejansko strupene snovi v kremah še dodatno obremenjujejo kožne celice in povečujejo verjetnost nastanka kožnega raka.

Mnoge kemikalije imajo sicer minimalen škodljiv učinek ob samemu nanosu na kožo. Problem se pojavi, ko je koža izpostavljena soncu in se začnejo dogajati kemične reakcije na nivoju aktivnih in neaktivnih sestavin ter kože. Kot posledica se lahko pojavijo vnetja, opekline, alergične reakcije, spremembe pigmenta in fotogenotoksični učinki (spremembe DNK). Govorimo o tem, da so nekatere sestavine v kremah za sončenje fototoksične, kar pomeni, da postanejo strupene, ko so izpostavljene soncu.

Titanium dioxide (TiO2) pod vplivom UV žarkov sprošča proste radikale (O2- in OH-), ki poškodujejo kožne celice vključno z DNK. Posledice so lahko mutacija kožnih celic in kožni rak.

Octyl methoxycinnamate (OMC) je en izmed najbolj pogosto uporabljenih kemičnih UV filtrov in povzroča preobčutljivost in alergijo na sonce. OMC se vpije pod vrhnje plasti kože in sprošča proste radikale, ko je izpostavljen UV žarkom. Novejše študije nakazujejo, da bi lahko šlo za xenoestrogen (PCB, BPA, phthalati). Xenoestrogen v prevodu pomeni estrogen-tujek in ruši hormonsko ravnovesje organizma.

Raziskave kažejo, da številne snovi, ki se uporabljajo za kemične UV filtre (4-MBC, OMC, oxybenzone, octyl-dimethyl-PABA in octinoxate) vplivajo na delovanje endokrinega sistema. Gre za snovi, ki motijo hormonske aktivnosti in produkcijo. Preko tega  plivajo na mnoge bolezni tako pri moških kot pri ženskah, vključno z rakom na dojkah (rak mlečnih žlez) in rakom reproduktivnih organov. Raziskava je pokazala, da je enotedenska izpostavitev moškega trem najbolj pogostim kemičnim UV filtrom (4-MBC, oxybenzone, in octinoxate) imela značilen vpliv na padec nivoja testosterona in estradiola. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da so te kemikalije našli tudi v pripravkih za umetno mleko.

4-methylbenzylidene camphor (4-MBC) predstavlja konkurenco estradiolu (najmočnejši estrogeni spolni hormon pri ženskah) saj z njim tekmuje za receptorska mesta v maternici. Več molekul 4-MBC ki se primejo na maternico, toliko manj molekul se bo prijelo estradiola (več o estradiolu in za kaj je pomemben si lahko ogledate tukaj). Testi na podganah so pokazali, da so imele novorojene podgane, keterih matere so bile izpostavljene 4-MBC, manjše testise, zakasnelo puberteto, in zmanjšano prostato. Raziskave na ljudeh pa so pokazale, da se OMC in 4-MBC vpija v kožo in prehaja v človeški krvni obtok. Sledi so zaznali v urinu in v materinem mleku, zato raziskovalci sklepajo, da imajo lahko podoben učinek tudi na človeški zarodek.

Za navedene sestavine se sumi, da imajo lahko negativen učinek tudi na predpubertetne otroke z nižjimi ravnmi endogenih hormonov. Mlajši otroci so še posebej občutljivi, ker imajo večje razmerje površine kože v primerjavi s telesno težo in tako dobijo več nevarnih snovi na kilogram teže. Poleg tega imajo slabše razvite mehanizme za izločanje oziroma uničevanje strupov v telesu, jih večkrat mažemo s kremami za sončenje in zapovrh večja verjetnost, da bodo nekaj kreme tudi zaužili.

Dnevna uporaba krem z benzophenoni lahko povzroči dermatitis, opekline, srbečice in kožna vnetja. Benzophenon sprošča proste radikale, ki lahko privedejo do verižne reakcije, in uničijo vse s čemer pridejo v stik, vključno z DNK.

Oxybenzone (benzophenone 3) je pogosto uporabljen v kremah za sončenje. Hitro oksidira in postane prosti radikal, ki poškoduje kožne celice. Povezujejo ga tudi z alergijami in xenoestrogenskimi učinki. Nedavna študija ugotavlja, da imajo matere z visokim nivojem oxybenzona višjo verjetno, da bodo rodile deklice z nižjo porodno težo, kar lahko pogojuje tudi zdravstvene zaplete v kasnejšem življenju.
Študija ameriškega centra za nadzor bolezni (Center for Disease Control), je med 2500 testiranimi (starejši od 6. leta) pri 97% odkrila oxybenzone v njihovem urinu. Še nekoliko starejša študija odraslih je pokazala, da se oxybenzone skozi urin izloča še dolgo po tem, ko je bil opravljen zadnji nanos kreme, kar kaže na to, da se snov nabira v telesu.

Avobenzon je še ena sestavina, ki z izpostavljenostjo UV žarkov sporšča proste radikale. Poznamo ga tudi pod imeni parsol 1789, eusolex 9020, escalol 517, po INCI nomenklaturi pa pod butyl methoxydibenzoylmethane). PABA (para-aminobenzoic acid) je ena prvih komercialno uporabljenih sestavin za blokado UVB žarkov. Ameriška FDA (Food and Drug Administration) je omejila uporabo v kremah za sončenje na največ 15% v celotni sestavi kreme, Evropa na 5%, Avstralija na 15%, Kanada pa jo je prepovedala ker poškoduje kožne celice in lahko vpliva na nastanek kožnega raka. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da je tam, kjer je bilo spodbujanja za uporabo krem za sončenje največ, tudi največ kožnega raka, tipičen primer je Avstralija.

Poleg navedenih sestavin se v kremah za sončenje uporabljajo še padimate A (ester iz PABA), padimate O, octyl salicylate, dibenzoylmethane, 5-methoxypsolaren (5-MOP), isopropyl dibenzoyl methane (eusolex 8020). Spuščajo proste radikale, povzročajo poškodbe DNK, alergije, vnetja in podobno.

Poleg samih kemičnih UV filtrov so pogoste nevarne sestavine v kozmetičnih izdelkih tudi konzervansi. Formaldehid pri nekaterih živalih povzroča raka in močno draži njihovo kožo. Nekateri proizvajalci kozmetičnih izdelkov ga uporabljajo kot konzervans. DMDM hydantion, diazolindinyl (germall) in quaternium so kemikalije, ki sproščajo formaldehid in jih povezujejo s povečano občutljivostjo kože in kožnim izpuščajem.

Obstajajo tudi boljše rešitve
Na srečo obstaja že kar nekaj krem za sončenje, ki svojo funkcijo varovanja pred sončnimi žarki opravijo prav tako dobro vendar z veliko manjšim tveganjem zastrupljanja oziroma drugih škodljivih posledic. Za Izvlečke črnega in zelenega čaja je že nekaj časa znano, da preprečujejo erythemo (rdeči kožni izpuščaji), sončne opekline in popravljajo okvare DNK v kožnih celicah. Priporočeni so kozmetični izdelki, ki vsebujejo vitamin A, vitamin E, lycopene in zeleni čaj.

Cink oksid naj bi bil nekoliko varnejši mineralni filter kot titanijev dioksid in pokriva celoten UVA in UVB spetker (290-400nm). Je nekoliko manj bel od titanijevega dioksida in bolje odbija dolgo valovne UVA žarke.

Zato kupujte le izdelke, ki navajajo vse sestavine. Mnogo prepogosto nas tudi zavajajo z obljubami o naravnem izdelku. Naša zakonodaja omogoča, da se že izdelek s par % naravnih snovi oglašuje kot naraven. Dejansko pa je naraven izdelek tisti, ki ne vsbuje sintetičnih kemikalij, ampak so vse rastlinskega izvora. Morda je bolje, če iščete izdelek, ki kateri se ponuja kot izdelek brez sintetičnih kemikalij. Poiščite organske izdelke, kar pomeni, da so tudi rastline iz katerih so izdelki narejeni, vzgojene na EKO način, torej brez umetnih gnojil, pesticidov in podobnega, vse to bi namreč tudi končalo v samem kozmetičnem izdelku. Zato je organski izdelek še en ali 2 nivoja višje kot naravni izdelek in zato so tudi organski izdelki še nekoliko dražji od naravnih. Obstaja kar nekaj certifikatov, ki vam zagotavljajo nek nivo naravnosti oziroma organskosti izdelka. Pri nas so najpogostejši ECO CERT. BDIH, COSMETIQUE BIO IN SOIL ASSOCIATION. Sploh BDIH je pri nas najbolj pogost, ima pa kar nekaj pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi. Katerikoli certifikat pa boste že izbrali, vam vsaj do neke mere zagotavlja, da so izdelki varni kolikor se to da in vam ni potrebno preučevati vsake sestavine posebej.

Prevedeno in povzeto po članku avtorja dr. Peter Dingle v avstralski reviji NOVA
Celoten članek je na voljo na naslovu;
http://www.novamagazine.com.au/article_archive/2008/08_12_toxicsunscreen.htm


 

Zakaj uporabljati organske kozmetične izdelke

Ljudje praktično vsak dan uporabljamo takšne in drugačne kozmetične izdelke, ki sicer niso eksistenčno nujni, v praktičnem smislu pa so skoraj nujni. Dnevno uporabljamo vsaj milo in zobno pasto. Poleg tega se namažemo še s kremico in odišavimo s kakšnim parfumčkom. Poleg kozmetičnih izdelkov pa je seveda nujna tudi hrana. Za obe skupini izdelkov velja, da imamo na trgu široko ponudbo. Izdelke najpogosteje med seboj primerjamo, razlikujemo in izberemo na podlagi cene, kakovosti, videza, morda preferiramo določeno blagovno znamko, itd.. Vse bolj pa se kot kriterij izbire uveljavlja stopnja naravnosti izdelka. Ljudje se vse bolj zavedamo vseh umetnih snovi, ki se nahajajo v hrani ali kozmetičnih izdelkih. Gre predvsem za konzervanse, emulgatorje, barvila, sladila, dišave in podobno. Seznami teh snovi v izdelkih so dolgi. Povprečen človek, če ravno ni iz kemijske stroke, na podlagi imen in oznak teh snovi težko razume za kaj gre, kakšne so koristi in morebitne škodljive lastnosti. Proizvajalci nam zagotavljajo, da gre za neškodljive snovi, ki so nujno potrebne za proizvodnjo izdelka. Sklicujejo se, da so te snovi odobrene od takšne ali drugačne "neodvisne" ali vladne institucije. Pa je res tako? So institucije res neodvisne, so vse te snovi res neškodljive? Vsak naj si odgovori sam, ta članek pa vam bo morda v pomoč pri iskanju odgovora.

Pustimo kemijsko stroko ob strani in o celotni zadevi razmišljajmo predvsem z neko zdravo kmečko logiko (ki v mnogih primerih daje tudi najboljše rezultate).

Nekako s prvo industrijsko revolucijo, se je začel nesluten razvoj in napredek družbe, ki traja še danes in nič še ne kaže, da bi se zaustavil. Naenkrat je proizvodnja hrane in ostalih dobrin, torej produktivnost, začela strmo naraščati, ljudje so dobili več prostega časa, na voljo so imeli vedno več takšnih in drugačnih izdelkov, nastajale so nove potrebe, življenjski slog se je spreminjal. Iz ekološkega kmetijstva, ki je bilo prej edin način kmetovanja, smo prehajali v masovno proizvodnjo rastlin, predvsem s pomočjo umetnih gnojil, škropiv, zdravil, nazadnje še z genskimi manipulacijami, da je bil pridelek lahko vedno večji. Začeli smo uporabljati fosilna goriva, vse bolj se je razvila tudi kemična industrija, s katero ne mislim le kemične industrije v ožjem smislu. Kemija je danes potrebna pri proizvodnji slehernega izdelka, če malo pomislimo. Pri tem nastajajo stranski produkti, ki se zopet odlagajo v naravo pa tudi končni izdelki prepogosto končajo v naravi, kjer se razgrajujejo. Hrana, ki jo danes uživamo in kozmetični izdelki, ki jih uporabljamo so vse bolj umetni, nasičeni s takšnimi in drugačnimi kemikalijami. Pomislimo samo 20 let nazaj, kakšen okus je imel paradižnik, jajce na oko ali pečen piščanec. In kakšnega okusa so danes?

Če pogledamo bolezni, ki so najbolj pestile naš planet pred in po industrijski revoluciji vidimo, da lahko preprosto potegnemo vzporednice. Razvoj je seveda prinesel ogromen napredek v farmaciji, s pomočjo katere smo izkoreninili mnogo bolezni, ki so bile prej usodne, ali pa jih lahko vsaj ozdravimo. Vendar pa smo dobili nove bolezni, tako imenovane bolezni sodobnega sveta, za katere praktično še nimamo zdravil. Pogosto tudi sploh ne poznamo njihovih vzrokov, se pa že počasi nakazujejo. Nekoč so razsajale kuga, črne koze, kolera, tuberkuloza, tifus, otroška paraliza in še kakšno bolezen bi našli. To so bolezni, ki jih povzročajo virusi ali bakterije, in se jih danes dokaj rutinsko omejuje z zdravili, antibiotiki ali preventivnimi cepljenji. Najdemo pa te bolezni pogosto še vedno v nerazvitem svetu, ki se, pogojno rečeno, nahaja še pred industrijsko revolucijo. Če pogledamo bolezni sodobnega sveta, kot na primer rakava obolenja, sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, vse več je alergijskih bolezni (alergija na hrano, atopijski dermatitis, alergija na sonce, na cvetni prah,..), hormonskih motenj, depresij, neplodnosti, vidimo, da so te bolezni eksplodirale v zadnjih desetletjih. Torej jih lahko direktno povežemo z okoljem, keteremu smo izpostavljeni in z življenjskim slogom, ki ga živimo. Okolje je mišljeno v širšem smislu, vse čemur smo izpostavljeni. Iz okolice črpamo snovi, ki vstopajo v človeški organizem. Preko hrane, vode in zraka. Poleg tega imamo še slabe prehranske navade (nepravilno hranjenje in slabša kakovost hrane), premalo gibanja, škodljive navade (droge, alkohol, kajenje). Pri upoštevanju ali zavedanju o virih škodljivih snovi, ki prehajajo v nas iz okolja pa pogosto pozabimo na "nevidni dejavnik" - kozmetične izdelke, ki so lahko zelo nevarni predvsem zaradi sledečih faktorjev;
• ker pogosto vsebujejo zelo škodljive snovi, ki tam sploh nimajo kaj iskati
• ker preko kože stopijo direktno v krvni obtok (pri hrani se vsaj delno morda nekatere snovi razgradijo v želodcu preden preidejo v krvni obtok)
• ker jih dejansko sploh ne uporabimo tako malo, kot se nam morda zdi. Uporabljamo jih vsak dan, večkrat na dan, celo življenje...
• še posebej so lahko nevarni pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki še nimajo izdelanih obrambnih mehanizmov

Obstaja pa na trgu veliko naravnih, bio, eko, organskih izdelkov. Poimenovanja na tem področju so malo neenotna. Velja za prehrambene in kozmetične izdelke. Vendar je potrebna previdnost. Vsaj kar se kozmetičnih izdelkov tiče, velja, da mora imeti izdelek le nekih 5% naravnih snovi, da se lahko oglašuje kot naraven, kar je zelo zelo malo. To dejansko ni naraven izdelek. Izdelek mora imeti certifikat, da je naraven oziroma še bolje, da je organski. Pa tudi med posameznimi certifikati obstajajo lahko velike razlike, kakšen nivo posamezen certifikat zagotavlja.

Verjamem, da se je pogosto težko odločiti med nekim naravnim in običajnim izdelkom, sploh, če upoštevamo še ceno. Poleg tega je ovira tudi ta, da neki učinki naravnega izdelka niso vidni na kratki rok. Morda bosta običajno hladilno mazilo ali pa Buds mazilo za ritko v povprečju enako dobro odigrala svojo vlogo, ritka bo zdrava in razlika ne bo tako opazna. Ampak z navadnim hladilnim mazilom našemu dojenčku vsakokrat na kožo nanesemo tudi parabene ali kakšne ostale škodljive snovi. Le te se s časom kopičijo v organizmu, seštevajo z ostalo kozmetiko in hrano in po nekaj letih se lahko zadeva pokaže v obliki alergije, hormonske motnje, kasneje v morda celo neplodnosti..... Zato je pomembno da se pred nakupom izdelka, ki ga še ne poznamo, pozanimamo o sestavinah, ki morajo biti navedene in se izogibati nevarnim snovem (nekaj na temo nevarnih snovi

Če zreduciramo celotno dilemo, na stavek ali dva. Očitno je, da vse kar nanašamo v in na svoje telo lahko negativno vpliva na naše zdravje. Ovrednotiti, točkovati vsak piškot ali vsako kremico, koliko doprinese k nekim težavam je praktično nemogoče. Zdrava pamet pa mi govori, da na daljši rok seštevek vsega vsekakor vpliva na naše zdravje. Sami se moramo odločiti, za sebe in predvsem za naše princeske, carje, srčke, gavnarje, žabice in miške, ali jih bomo zavarovali vsaj toliko, kar je v naših močeh ali ne. Pred vsem jih bomo težko zaščitili, žal živimo v takšnem svetu. Lahko pa začnemo tam kjer je najlažje, kjer se nam rešitev že ponuja. Uporaba Buds organske kozmetika za dojenčke otroke in mamice je že en tlakovec na poti k bolj zdravemu življenju.

 

Priporočamo:
http://www.hallgold.com/toxic_chemicals_in_cosmetics.html
http://www.jashbotanicals.com/articles/top_ten_toxic_cosmetic_ingredients_1.html
http://www.ewg.org


 

Koliko strupa vnesemo vase in predvsem na najmlajše

K pisanju tega članka me je spodbudil prijatelj, jaz ga kličem Dule. Pogovarjala sva se o našem podjetju Vanila, kako nam gre, koliko je zanimanja za naravne oziroma organske izdelke... Seveda je beseda nanesla na škodljive učinke konvencionalnih (sintetičnih) kozmetičnih izdelkov, ki pa jih ni prav dobro poznal, kot večina ljudi (ki se k sreči vsak dan manjša). Na koncu pa je še dejal, da on itak praktično ne uporablja kozmetičnih izdelkov.

A bejž no bejž Dule? Ta izjava priča o tem, kako je kozmetika globoko vsidrana v naše vsakodnevno življenje, da jo bolj ali manj uporabljamo podzavestno, se je sploh ne zavedamo, kaj šele, da bi pomislili, da ima morda lahko tudi kakšne neželene učinke. No, Duletu sem takoj naštel kar nekaj izdelkov, ki jih skoraj zagotovo dnevno uporablja. Zjutraj si umije zobe z zobno pasto, umije se z milom, lase s šamponom, obrije se z brivsko peno, uporabi vodico za po britju. Morda da v lase kakšen utrjevalec in deodorant pod pazduho. Poleti se maže s kremo za sončenje, se pošprica s pesticidom, da odganja samice (komarjev), vsake toliko se namaže s kakšno naftno kremo, na ustnice pa da vazelin. Pa je že kar nekaj izdelkov. Ženske pa uporabljajo še.... pudre, šminke, senčila, takšne in drugačne barvice, za obrvi, za trepalnice, lake za nohte, lake za lase, barve za lase, losjončke za telo, samoporjavitvene kreme, parfume in deodorante... Brez večjega pretiravanja lahko hitro pridemo na 10 kozmetičnih izdelkov, ki jih uporabimo vsak dan. Vsak dan, celo življenje. Ali ste se kdaj sploh vprašali koliko litrov in kilogramov kemikalij nanesemo v svoje telo? Velik delež tega je naše telo posrkalo in je prišlo direktno v krvni obtok. Zato se ne čudite, če je vedno več raznih rakavih obolenj, srčno žilnih bolezni, alergij, neplodnosti, hormonskih motenj.... Samo pomislite koliko nekih čudnih kemikalij ste v svojem življenju že absorbirali direktno v vaš krvni obtok pa vam bo bolj jasno.

Sedaj pa pomislimo na najmlajše, dojenčke in otroke. Odrasli imamo v primerjavi z njimi bolj razvite obrambne mehanizme, predvsem pa imamo mnogo večjo telesno težo in količino krvi v razmerju na površino kože. Kakšne so torej šele količine kozmetičnih izdelkov, ki jih nanašamo na najmlajše? Ko imamo promocije po lekarnah ali kje drugje, starši pogosto rečejo, da sploh ničesar ne uporabljajo. Po eni strani zato, da jim damo mir z našo promocijo, po drugi strani zato ker želijo izpasti dobri starši in po tretji strani zato, ker se podobno kot Dule verjetno niti ne zavedajo. No nekateri so zagotovo povedali tudi resnico.

Vzemimo za primer samo kreme za ritko. Recimo, da ima dojenček, ko pride iz porodnišnice 3-4 kilograme. Kreme za ritko se prodajajo v različnih pakiranjih, od 50 ml pa vse do 500ml!!! Resno, nisem mogel verjeti, ko sem videl kremo za ritko, znamke B*****n v pol literski embalaži, za neko smešno ceno. A to s šeflo nanašajo na dojenčka ali kako?

Šele z našim prvorojencem smo se začeli zanimati za naravne kozmetične izdelke. Zato smo tudi sami na začetku uporabljali pač galensko hladilno mazilo za ritko. In vem kako smo zajemali s prstom v tisti lonček in nanašali kremo, kot s kelo omet na hiši. In pogosto opazujem starše, ko počnejo isto. Vem, da ni prav dolgo zdržal tisti lonček. Imel je 100ml pa je zdržal kakih 10 dni.Torej 3 lončki na mesec, kar je 36 lončkov na leto. 3,6 litra!?!?! Na telo ki je v enem letu iz 3-4 zraslo na nekih 10-12 kilogramov? In krema je pač krema, kar pomeni, da se je velika večina vpije v kožo. Če vzamemo, da je bila otrokova povprečna teža 7 kg v enem letu, torej pomeni, da porabljena krema predstavlja 50% njegove telesne teže? In to samo kreme za ritko. 3,5 litra v enem letu !?! Počakajte grem še enkrat računat. Če sem morda pretiraval s porabo kreme, lahko vzamemo 2 lončka na mesec pa pride 2,4 litra. Pa je še vedno ogromno. Okoli 5 litrov krvi ima odrasel človek, torej jo ima 10 kilogramov težak otrok nekje okoli 0,7l. Mi smo pa nanj zmetali 2-3 litre kreme za ritko?

Mislim, da nadaljnje kalkuliranje ostalih kozmetičnih izdelkov, ki jih še uporabljamo ni potrebno, vsak pa naj sam razmisli kako in kaj.

Mi smo se že odločili, uporabljamo le še organske kozmetične izdelke, Buds seveda, ker so najboljši ;).


 

Čudežna rastlina inca inchi

Inca inchi je drevo iz amazonskega gozda, katerega avtohtoni prebivalci izkoriščajo že tisočletja. Iz oreščkov oziroma semen drevesa pridobivajo olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami. Oreščki so bogati z omega 3 (48%), omega 6 (36%) in omega 9 (9%) maščobnimi kislinami. Poleg tega so tudi bogat vir antioksidantov (vitamina A in E). Olje drevesa inca inchi je tudi rdeča nit v izdelkih Buds cherished organics, saj se ta sestavina nahaja prav v vsakem izdelku Buds.

Vsebnost olja drevesa inca inchi v kozmetičnih proizvodih se odraža v sledečih pozitivnih učinkih;
• uravnava prepustnost kože (prehajanje vode - (de)hidracija kože)
• vitamina E1 in E3 delujeta protivnetno, negujeta suho in poškodovano kožo ter jo varujeta pred ekcemi
• zavira staranje kože
• zelo primeren za kožo nagnjeno k atopijskem dermatitisu
• regenerira in celi kožo
• vpliva na elastičnost kože, zavira nastanek strij
• kožo vlaži
• blagodejno za po sončenju
• pospešuje krvno mikrocirkulacijo

Olje drevesa inca inchi kot prehransko dopolnilo pa ima pozitiven učinek na;

NOSEČNICE, NOVOROJENČKE IN OTROKE;
• zmanjšuje tveganje za hipertenzijo pri nosečnicah
• pozitivno vpliva na razvoj živčnega sistema zarodka in na rast živčnih tkiv v zadnjem tromesečju
• pozitivno vpliva na psihomotorični razvoj nedonošenčkov
• vzpodbuja rast in razvoj otrok v fizičnem in psihološkem smislu

SRCE
• varuje srce, pomaga pri preprečevanju aritmije, znižuje tveganje za srčni infarkt in kardiovaskularne težave,
• uravnava holesterol in trigliceride,
• vzdržuje elastičnost sten arterij, uravnava srčni utrip in pomaga pri reguliranju krvnega pritiska

PREBAVO
• pospešuje metabolizem,
• pomaga pri težavah z zaprtjem

PRI VNETJIH
• preprečuje vnetja pljuč, ki so posledica izpostavljenosti kajenju ali smogu
• pomaga pri različnih oblikah vnetij kot so crohnova bolezen (kronično vnetje črevesja), vnetja prebavil, revmatični artritis, astma, virusna in bakterijska pljučnica
• zavira staranje pljuč
• zavira kopičenje maščob v jetrih

RAKAVA OBOLENJA
• zavira nastanek rakavih celic
• pomaga imunskemu sistemu pri okrevanju ob različnih oblikah raka
• zmanjšuje intenzivnost kemoterapije

Olje se pridobiva s hladnim stiskanjem in ima kar nekaj prednosti pred ribjim oljem;
• lažje prebavljivo
• boljši okus
• ne povzroča zgage in ne draži sluznice
• ne povzroča napetosti (vetrov)
• visok delež nenasičenih maščobnih kislin (93,69%), ribje olje "le"65%
• nizek delež nasičenih maščobnih kislin (6,39%), ribje olje 40%
• pridobljeno je s hladnim stiskanjem, deviško nerafinirano, medtem ko je ribje olje toplotno in kemično obdelano
• vsebuje antioksidante, vitamine A, C in E in ne potrebuje konzervansov v nasprotju z ribjim oljem
• olje je pridelano ekološko, drevesa niso izpostavljena onesnaženemu okolju v nasprotju z ribami, ki živijo v vse bolj onesnaženemu morju
• gre za rastlinsko olje, ki ne vsebuje holesterola za razliko od ribjega olja

Pomemben pa je tudi okoljevarstveni vidik. Drevesa so avtohtone rastline v Amazonskem gozdu in z njimi tudi dodatno pogozdujejo. Največji pridelek na hektar zemlje izmed vseh rastlin za pridobivanje olja in visoke vsebnosti olja v semenih dajejo drevesu inca inchi prednost pred vsemi ostalimi rastlinami, ki se koristijo za pridelavo olj za prehrambeno in kozmetično industrijo. Drevo inca inchi za BUDS gojijo perujski kmetje v okviru programa trajnostnega razvoja in poštene trgovine OMEGA. Tudi na ta način BUDS prispeva h kakovostnejšemu življenju v Peruju.


 

Zakaj in kako kozmetični izdelki vplivajo na naše zdravje

V zadnjih desetletjih se ljudje vedno bolj zavedamo, da je potrebno za svoje telo dobro skrbeti. Najbolj se to kaže v vse večji športni aktivnosti in vedno bolj zdravemu načinu prehranjevanja. Prehrana je en izmed pretežnih virov snovi, katere vnašamo v svoje telo. Od nas pa je odvisno, ali gre za zdrave in koristne snovi, ali gre tudi za strupene. Žal so okoliščine take, da je vprašanje bolj koliko, strupenih snovi bomo zaužili s hrano. In pogosto gre za zelo strupene snovi, ki v hrani sploh nimajo česa iskati. Največkrat lahko vplivajo na rakava obolenja in hormonska neravnovesja. Število rakavih obolenj v razvitem svetu ves čas strmo narašča in je dvakrat višje kot v nerazvitih državah. Verjetno ima kaj pri temu hrana, ki jo uživamo, kozmetika, ki jo nanašamo nase in še vrsta dejavnikov.

Res je, da se osveščenost na tem področju zvišuje, ljudje se vedno bolj zanimajo o izvoru hrane, ali gre za gensko spremenjene rastline, s čim so bile gnojene in zdravljene, s čim so bile hranjene živali in s katerimi preparati je bilo poskrbljeno za njihovo zdravje. Hkrati pa se ne moremo znebiti občutka, da tudi prehrambena industrija vedno bolj skriva, prikriva in zavaja pri prikazovanju podatkov, kateri nas kot kupce živil zanimajo. Ali morda vemo iz česa je osnova za žvečilni gumi in kaj vse v njem lahko najdemo?

Mnogo manj pa smo ljudje pazljivi pri uporabi kozmetičnih izdelkov, ki jih nanašamo na kožo. Koža je največji človeški organ. V povprečju ima 2m2 površine in tehta 10 kilogramov. Varuje nas pred škodljivimi snovmi, temperaturo, infekcijami in dehidracijo. Paradoksalno je to, da škodljive snovi, pred katerimi naj bi nas koža varovala, pogosto kar sami nanašamo na kožo v obliki kozmetičnih izdelkov, ki med drugim vsebujejo še snovi, ki pospešujejo vpijanje. In proti temu je koža res nemočna, strupene snovi pridejo v krvni obtok. Še bolj je stvar problematična, ko govorimo o kozmetičnih izdelkih za dojenčke in otroke, ki so še posebej občutljiva skupina. Se še razvijajo in nimajo zgrajenih obrambnih mehanizmov, ki bi se lahko uprli toksinom, kot se vsaj do neke mere lahko pri odraslih. Na otroke in dojenčke je zato potrebno še posebej paziti že v času nosečnosti oziroma še prej. S spočetjem se otrok začne razvijati, za svojo rast pa potrebuje gradnike. Dobi jih od svoje mame, žal pa z njimi tudi vse strupe, ki so se nakopičili v maminem telesu. V materinem mleku so že našli snovi, ki jih sicer najdemo v raketnem gorivu. Krvne slike novorojenčkov v ZDA že kažejo prisotnost toksinov v njihovi krvi in to je šele začetek. Potem pride na vrsto kup kremic in mil, preko katerih v naše malčke še dodatno vnašamo strupe. Ali je to normalno? Je to res popotnica, ki jo želimo dati našim otrokom? Ali so stvari res tako črne? Na prvi dve vprašanji je odgovor seveda odklonilen, na zadnje vprašanje pa je žal odgovor da. Res mnogo strupenih snovi se najde v prehrambenih in kozmetičnih izdelkih in skoraj pravilo je, da so to izdelki, ki so tudi najbolj oglaševani, pogosto tudi kot naravni izdelki. Pojmi naraven, organski, bio in podobno so zelo pogosto zlorabljeni. EU zakonodaja recimo dovoljuje, da se kot naraven izdelek oglašuje že tisti, ki ima 2% naravnih snovi, zato zgolj trditvam v oglasu ne gre verjeti.

K sreči pa obstajajo izdelki, oziroma znamke, ki se trudijo k čim večji naravnosti. Tiste znamke, ki si k temu resnično prizadevajo so to pripravljene potrditi in dokazati tudi pred neodvisno inštitucijo, kot so recimo ECO CERT (Francija), USDA National organic (ZDA) in UK Soil Association (VB). Predvsem pa je najbolj važno, de se kupci vedno bolj zavedamo, da si vzamemo čas in pogledamo sestavine in tudi preverimo kaj te sestavine pomenijo. Na internetu se brez večjih težav najdejo seznami in opisi škodljivih snovi. Na prodajnih mestih pa najdemo tudi izdelke, ki so do naših teles prijazni, potrebno se je le malo bolj potruditi, saj večinoma niso na najbolj elitnih prodajnih policah in najbolj oglaševani. To je seveda rezervirano za multinacionalke, ki na račun našega zdravja najbolj služijo in lahko veliko vlagajo v trženje. Naše in zdravje naših otrok pa mora biti vredno več časa, kot ga potrebuje povprečen TV oglas, ki nas želi prepričati.


 

Preverite kakšno kozmetiko uporabljate

Ali ste se kdaj vprašali katere substance vnašate v svoje telo preko kozmetičnih izdelkov, ki jih uporabljate? Žalostno, ampak večina svetovno najbolj znanih znamk kozmetike, ki tudi največ oglašujejo svoje "revolucionarne" novosti, le te dosega z vsemi možnimi, bolj ali manj strupenimi snovmi, ki zastrupljajo vaše telo, povzročajo celo raka, vplivajo na hormonske motnje in še bi se našlo. Za primer si oglejte spletno stran, če se na njej morda nahaja katera izmed najbolj oglaševanih znamk. Vabilo je seveda retorično, na tej povezavi takšnih znamk ne boste našli.

Preverite ali je vaša kozmetika varna. Vpišite naziv znamke, izdelka ali sestavine v iskalnik.


 

O ECO CERT certifikatu

Organizacija je bila ustanovljena v Franciji leta 1991 in danes opravlja nadzor v 80 državah. Na ta način je ena največjih tovrstnih inštitucij na svetu. Pokriva 70% trga organskih izdelkov v Franciji in 30% v svetovnem merilu. ECOCERT smo izbrali zato, ker so bili med prvimi, ki so prepoznali potrebo po tem, da se v segmentu organskih izdelkov vzpostavijo neki standardi. Predvsem pa zaradi tega, ker je ECOCERT neodvisna inštitucija, kateri je avtoriteto podelila država Francija, da podeljuje certifikate tistim znamkam ki izpolnjujejo pogoje.
 

Danes obstaja veliko komisij, ki podeljujejo takšne in drugačne certifikate, ki naj bi dokazovali organsko  ali naravno poreklo  izdelkov. Večinoma se komisije strinjajo glede tega, da najbolj škodljive kemikalije ne sodijo v prehranske in kozmetične izdelke. Obstajajo pa velike razlike med komisijami, kako preračunavajo in prikazujejo deleže organskih sestavin v izdelkih. V Sloveniji je najbolj razširjen certifikat BDIH. BDIH (Bundesverband deutscher Industrie- und Handelsunternehmen) je ustanovljen s strani nemških proizvajalcev kozmetičnih proizvodov, zato naj o neodvisnosti tega certifikata presoja vsak sam. Dobi ga izdelek, ki vsebuje naravne sestavine, katere pa niso nujno ekološko pridelane.

ECOCERT ima dva nivoja certifikatov; certifikat za naravno kozmetiko in certifikat za organsko kozmetiko.  Za oba nivoja je zahteva min. 95% vseh sestavin naravnega izvora. Za oznako organsko (naravno in ekološko) ECOCERT zahteva, da je najmanj 95%  rastlinskih sestavin (v formuli izdelka) in najmanj 10% vseh sestavin (gledano po teži) plod ekološke pridelave. Pri oznaki naravno pa sta omenjena deleža minimalno 50% oziroma 5%. Pomembno je omeniti, da ECOCERT vodo šteje kot naravnega izvora ne pa tudi organskega (za razliko med naravnim in organskim si preberite članek na to temo) in jo upošteva pri računanju deležev organske sestave v izdelkih. Za primer: nek izdelek, ki je sestavljen iz 90% vode in 10% organskih snovi, bo ECOCERT opredelil kot 10% organski in 100% naraven. Kakšen drug certifikat ga lahko opredeli kot 100% organski. Zaradi tega so lahko oznake in trditve na izdelkih lahko zavajajoče. Vedno je potrebno pogledati kdo je certifikat izdal in kakšne standarde uporablja. Ravno zaradi tega ECOCERT sodeluje v pobudi za ustanovitev komisije s poenotenimi standardi COSMOS - COSmetics Organic and natural Standard.
Več o ECOCER

 


Vanila-park.si